ponedeljek, 25. maj 2009

DSP: Denisa Comănescu in Ioan Moldovan

13.5.2009, Ljubljana

Društvo slovenskih pisateljev je v okviru sodelovanja z D
ruštvom romunskih pisateljev v sredo zvečer gostilo pesnico Deniso Comănescu in pesnika Ioana Moldovana. Literarni večer se je začel malo po sedmi uri zvečer. Posedli smo se v prijetni dvorani Društva, naslonili svoje hrbte in z nežnim pričakovanjem čakali začetek branja in zvenenja. Pred začetkom branja poezije je Cvetka Bevc(organizatorka in moderatorka večera) na kratko predstavila dosedanje ustvarjanje avtorice in avtorja ter prevajalca pesmi Aleša Mustarja in dramsko igralko Sašo Pavček, ki je prevedene pesmi brala.


Sledil je prevod prve pesmi Denise Comănescu z naslovom Vrnitev iz pregnanstva (Întoarcerea din exil). Kot intermezzo branju je sledilo vprašanje Denisi Comănescu, kako bi opisala svojo poetiko in pesniško pot. Odgovorila je, da težko govori o sebi in ima raje, če najprej o tem piše kritik, ona pa potem vidi, če se strinja ali ne. Zaznamovala jo je anglo-ameriška poezija 60. in 70. let prejšnjega stoletja, prav tako pa tudi evropska in irska poezija. Je mnenja, da je to, kar pišeš, sad branj, čeprav ni nujno, da potem tudi pišeš na enak način.. Svoj jezik je opisala kot naraven, metafore so redke, v primeru, če že, je metafora cela pesem. V nadaljevanju so bila branja najprej v romunskem jeziku, katerim so sledili prevodi. Druga pesem z naslovom Pessoa je bila poklon enemu njenih najljubših pesnikov, Fernandu Pessou - ima ga tako rada, da je po njem poimenovala celo svojega mačka. Tretja pesem z naslovom The common room je govorila o blokadi, ki jo vsak pesnik kdaj doživi pred belim listom papirja. Prebrala je še pesmi Udomačitev poezije (Îmblânzirea poeziei), Elegija za klobučarja (Elegie pentru un pălărier) in Vaje v izganjanju duhov( Exerciţiu de exorcizare).

(od leve proti desni: Saša Pavček, Ioan Moldovan, Aleš Mustar, Denisa Comănescu in Cvetka Bevc)

Tako smo prešli v drugi del branja poezije Ioana Moldovana. Sledila je prva pesem z naslovom Kot nekdo drug (Ca altcineva) in prevod. Cvetka Bevc ga je nato vprašala, kako je biti pesnik in literarni kritik in združevati kritiko poezije drugih. Odgovoril je, da se je šolal v obdobju, ko biti bralec in pesnik ni bilo izključujoče; biti kritik pa pomeni biti zelo pozoren bralec. Pravi, da se poezija rodi iz poezije, pisati o poeziji pa ni samo eksistencialna, ampak čisto naravna stvar. Prebral je še pet pesmi z naslovi Post festum, Stil, Pes pod stolom (Câinele de sub scaun), Poln dan (O zi plină) ter Pravzaprav (De fapt). Povedal je tudi, da ponavadi piše kratke pesmi in nam pojasnil, da je docta puella (učeno dekle) junakinja, ki nastopa v mnogih njegovih pesmih in je v latinščini zato, ker jo je tudi študiral.


Večer nas je pobožal kot topla sapa in pogostil naše duše. Hvaležnost smo izkazali z aplavzom, po katerem nas je Cvetka Bevc povabila v drugo dvorano, kjer smo lažje navezali stike in diskutirali o večeru, poeziji, …


Fotografije: Maja Kavzar

Ni komentarjev:

Objavite komentar

 

Stran ureja: Tit Podobnik | FIMUTHE: Film, Music and Theory