V POEZIJI POMENI VSE

. : Dopolnjen članek : .

LUD Literatura, Ljubljana, 6.5.2009

Logike pesniškega jezika je bil naslov okrogle mize, ki jo je pripravilo LUD Literatura v okviru spomladanskih branj in pogovarjanj. V pogovoru so sodelovale lektorica in sourednica literarne zbirke Prišleki Petra Koršič, lektorica in prevajalka Nives Vidrih, Irena Novak Popov, profesorica na ljubljanski slovenistiki ter Barbara Pogačnik kot moderatorka. Iskale so odgovore na vprašanja o mejah pesniškega jezika, njegovi dvoumnosti in jezikovni tujerodnosti.

(Od leve proti desni: Petra Koršič, Irena Novak Popov, Nives Vidrih in Barbara Pogačnik (moderatorka))

Moderatorka je začela z vprašanji, če je kritika kompetentna za spremembe jezika, kaj je gojišče razvoja jezika in če ima proza možnosti za razvoj invencije jezika. V splošnem velja, da je poezija posebni prostor za invenicijo jezika. Irena Novak Popov je tako dejala, da so že ruski romanisti, ko so raziskovali estetsko funkcijo jezika, so raziskovali poezijo in ne proze. Dodala je tudi, da v prozi jezik služi nečemu drugemu, je transparenten, poezija se bere drugače, v poeziji pomeni vse in da so pesniki zakonodajalci jezika (čeprav se boji, da temu danes ni več tako). Nives Vidrih je poudarila, da je kot prevajalka zelo inventivna z jezikom, trudi se ohranjati učinek, ki ga ima beseda ali besedna zveza v originalu. Petra Koršič je v nadaljevanju predstavila svoj pogled na sodelovanje lektorjev, urednikov in avtorjev in tako rekla, da je strah pred lektorji splošna praksa, četudi je po njenem mnenju bolj potreben strah pred uredniki. Pogovor se je kasneje dotaknil tudi teme o nalogi lektorja, ki naj bi bila le približevanje, pri čemer avtonomnost avtorja/avtorice še vedno ostaja popolna, saj na koncu vedno odloči le on/ona (četudi se odloči za napako). Udeleženke okrogle mize so nam postregle z mnogimi primeri, ki so kazali na njihovo jezikovno inventivnost pri prevajanju. Pojasnile so, koliko težav ima lektor lahko pri delu s samovoljnimi, neodločenimi avtorji/avtoricami, ki ne vedo, zakaj so neko ločilo postavili tako in ne drugače, ki niso dosledni in ne znajo v resnici kršiti norm (saj le tisti, ki jih poznajo, jih lahko). Vse tri so se strinjale, da je potrebna prava mera. Po razmisleku o pravi meri seveda človek dobi vsaj trn v peto, ki ga potem ves čas opominja, da tu le nekaj ni čisto v redu. Na tako težko vprašanje, kot je »kaj je prava mera«, lahko vedno odgovori le posameznik sam. Udeleženke pogovora so jo utemeljile s kilometrino ukvarjanja z literaturo ter njihovo strokovnostjo. Izkazalo se je, da težko branje poezije, ki njim ne prinaša nobenega estetskega užitka, ni vredno branja. Strinjale so se tudi, da je ob pretiranem izdajanju knjig, zagotovo treba narediti selekcijo med slabimi in dobrimi knjigami. Pri tem pa pomaga občutek za pravo mero. Ravno tako je z neologizmi. Nekateri pesniki/pesnice jih uporabljajo samo zaradi tega, da so inovativni in svojih neologizmov ne znajo vplesti v pesem. Pesem tako ne nudi estetskega užitka, ne »poplača« napora pri branju in ji pripada le kakšno slabšalno ime.

Slišati je bilo tudi nekaj o razliki med pesniki in pesnicami. Petra Koršič je razložila, da se moški poslužujejo jezika drugače, saj ženske nimajo zgodovinskega samozavedanja, pesniške moči in zato drobnjakajo. Irena Novak Popov pa je ostro kritizirala spremne besede uveljavljenih avtorjev/avtoric, ki povzdigujejo še neuveljavljene literate, četudi po njenem mnenju opevana pesniška zbirka ne zasluži takšnih veličastnih spremnih besede in to ni nič drugega kot literarni marketing in kasneje hipokrizija.



Okrogla miza je bila torej namenjena iskanju odgovorov. Prebudila je veliko vprašanj, ki morda izzvenijo brez odgovora ali odgovora sploh nimajo, če gledamo posamezne liste in ne celega drevesa. Pogovor se je po dveh urah in pol počasi iztekel. Poslušalci smo dobili veliko iztočnic za razmislek o samih predpostavkah, s katerimi se poslužujejo/poslužujemo vrednotenja poezije, prave mere, neologizmov in jezika samega.

Poiskala sem en pozitiven odgovor na to, katera beseda je dobra ali slaba, kako lahko to vemo in kje naj iščemo. Tako vam lahko ponudim ta simpatičen video, na katerem Erin McKean redefinira pojem slovarja. Torej, pospravimo piščalke in vrzimo mreže!